|
PROJEKT Za svobodo domovine. Fronta v Julijcih 1915-1917
Interdisciplinarni projekt
Vodja projekta
Petra Svoljšak
Projektni sklop
Strateške točke na območju soške fronte od bronaste dobe do zgodnjega srednjega veka
- O prvih strateških poselitveno-obrambnih točkah v Posočju lahko govorimo
v bronasti dobi, ko nastanejo na naravno dobro zavarovanih mestih (na vzpetinah
oziroma med kanjonoma dveh rek) prva naselja.
- Zaenkrat je v veljavi prepričanje,
da smemo v halštatski dobi računati z obrambnim sistemom, ki je s postojankami v
dolinah zgornje Soče (Bovec in Kobarid), Bače (Koritnica) in Idrijce (Idrija pri
Bači, Reka) varoval osrednje, neutrjeno naselje na Mostu na Soči.
- V latenski dobi se kot poselitveni vzorec nakazuje terasasto naselje na težko dostopni
vzpetini blizu reke (Soče, Idrijce ali Bače), ki omogoča odličen nadzor nad
dolinsko komunikacijo.
- Številne najdbe zgodnjerimskega orožja in vojaške opreme
na nekaterih od teh naselij pri Cerknem, pri Reki v dolini Idrijce in pri
Pečinah na Šentviški planoti pričajo o vojaških spopadih med domorodci in rimsko
vojsko. Tovrstna bojišča so v celotni Evropi izjemno redko dokumentirana.
Domnevno gre za prve vojaške operacije v sklopu rimskega osvajanja Alp.
- V času pozne antike je strateško gledano najpomembnejša problematika varovanja dostopov
v Italijo na primeru ključnih poznoantičnih postojank na kobariškem območju
(predvsem Tonovcov grad in Gradič) in njihove vpetosti v širše zasnovano obrambo
alpskih prehodov v času poznorimskega obdobja (Claustra Alpium Iuliarum).
- V zgodnjem srednjem veku je bilo Posočje prostor navzkrižnih interesov in zato
tudi spopadov med Langobardi in Slovani. Lokacije spopadov niso nedvoumno
določene. Velik logistični pomen je imela pot med Čedadom in Kranjem, ki jo
nakazujejo tudi nekatere zgodnjesrednjeveške najdbe (Repelc na Mostu na Soči,
Trebenče blizu Cerknega).
Na karti,
priloženi knjigi Carla Marchesettija o prazgodovinskih gradiščih na Tržaškem in
v Julijski krajini (Trst 1903), so zabeležena naslednja gradišča v Posočju:
Ravelnik pri Bovcu, Sv. Volar in Der pri Robiču, Gradič (Sv. Anton) nad
Kobaridom, Kozlov rob pri Tolminu, Sv. Maver nad Mostom na Soči, Povlinčev grad
v Volčanskih Rutih, Grad nad Levpo, Grašišče nad Grgarjem in Sv. Katarina nad
Solkanom.
Ozemlje, na katerem bomo izvajali raziskave, obsega skoraj celotno
topografsko območje Tolmin in severni del topografskega območja Gorica. Eden od
glavnih ciljev projektnega sklopa je dobiti čim bolj popolno mrežo strateških
točk v Posočju iz časa od bronaste dobe do zgodnjega srednjega veka. Da je
takih točk v resnici bistveno več, kot jih doslej poznamo, izhaja iz dejstva, da
npr. pri številnih železnodobnih grobiščih ne poznamo naselja, kateremu grobišče
pripada. Na podlagi obstoječih publikacij in podatkovnih zbirk (med drugim
Marchesetti 1903, Arheološka najdišča Slovenije 1975 in Arheološki kataster
Slovenije) smo izdelali seznam zanesljivih višinskih naselij v Posočju in jih
umestili v prostor. Zaradi odsotnosti arheoloških raziskav velika večina še ni
ožje časovno opredeljena. Poleg njih bomo v terenske oglede v sodelovanju z
Območno enoto Nova Gorica Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in s
Tolminskim muzejem zajeli tudi številne poselitveno-obrambne višinske točke, ki
z arheološkimi najdbami še niso potrjene.
Izdelavi najdiščnih dosjejev za več
kot 50 višinskih naselij s podatki iz literature in z umestitvijo v prostor bo
sledila izvedba terenskih ogledov, pri katerih bomo izdelali opise in skice
naselij. V nadaljevanju bomo opravili analize premičnega gradiva in podatkov,
pridobljenih pri topografskih raziskavah, prostorske in okoljske analize ter
pripravili publikacijo.
Staro zidovje na Povlinčevem gradu v Volčanskih Rutih
(http://fjz1.web.siol.com/Rkd_212/Opis.asp?Esd=5038) je omenil že goriški
leksikograf in zgodovinar Štefan Kociančič v članku, ki je bil objavljen leta
1854 v zagrebški reviji Arkiv za pověstnicu jugoslavensku 3. Vzpetino je poznal
pod imenom Doblarski grad.
Vodja projektnega sklopa
Dragan Božič
Sodelavci
Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine – Območna enota Nova Gorica
Tolminski muzej v Tolminu
Št. projekta
M6-0158
Na vrh
|
Inštitut za arheologijo ZRC SAZU