Inštitut za arheologijo ZRC SAZU [English]

O inštitutu Sodelavci Program Projekti Laboratorij ZbirkeZnanstvena srečanja
Pisni arhiv Publikacije Knjižnica Povezave NOVO Spletni arhivZa študente

PROJEKT Zooarheološke raziskave eneolitskih najdišč v Sloveniji
(podoktorski projekt)

Projekt zajema zooarheološke raziskave eneolitskih najdišč na Slovenskem, s poudarkom na koliščarskih naselbinah Ljubljanskega barja. Raziskave so usmerjene izrazito multidisciplinarno in potekajo vzporedno z arheološkimi, paleobotaničnimi in dendrokronološkimi analizami


Sonda na najdišču Stare gmajne pri Verdu.

Prva kolišča na Ljubljanskem barju so bila odkrita že leta 1875, ko so se pod vodstvom D. Dežmana pričela tudi že prva arheološka izkopavanja. Od takrat pa do danes se na omenjenem območju raziskuje skoraj brez prekinitve, vendar pa sta metodologija terenskega dela in ročno pobiranje najdb dolgo onemogočala izvedbo poglobljenih zooarheoloških študij. Ustreznejše vzorčenje favnističnih ostankov v zadnjih nekaj letih naj bi, upoštevajoč tudi izsledke dendrokronoloških, arheoloških in paleobotaničnih analiz, omogočilo prav to.

Zooarheološka raziskava bo usmerjena k prepoznavanju spektra aktivnosti znotraj naselbine oz. skupine naselbin, pri čemer se bomo v veliki meri naslonili na tafonomske analize. Posebna pozornost bo namenjena integraciji rezultatov obdelave z natančnimi arheološkimi sondiranji pridobljenega gradiva in pa najdb, ki so bile pobirane ročno med pregledovanjem razpredene mreže drenažnih jarkov. Prednost prvega je reprezentativna zastopansot posameznih vrst in skeletnih elementov v okviru (površinsko sicer omejene) sonde, drugi pa omogoča verodostojnejšo oceno variabilnosti v prostoru.

<< Dragotin Dežman.

Prvi pridobljeni rezultati, vezani na tafonomsko študijo ostankov z naselbine Resnikov prekop, so vzpodbudni. Pokazali so, da razmeroma majhno število najdenih živalskih ostankov ni posledica specifičnih prehrambnih navad takrat živečih koliščarjev. Prav tako je ne gre povezovati z odplavljanjem najdb v obdobju po opustitvi vasi, ko je čez obravnavano območje tekel vodotok. Verjetneje je, da je skromno število favistčnih ostankov posledica kratkotrajnosti in prostostorske omejenosti naselbine.


Sondiranje na najdišču Resnikov prekop pri Igu.

Nosilec projekta
Anton Velušček

Sodelavec
Borut Toškan

Št. projekta
Z6-7175-0618

Na vrh