|
Program - starejša železna doba
JUGOVZHODNA SLOVENIJA V ŽELEZNI DOBI
 
Predstavitev projekta
 
V 1. tisočletju pr. Kr. oziroma v železni dobi je današnji slovenski prostor
dosegel enega od svojih največjih gospodarskih in kulturnih vrhuncev. V tem času
je na južni strani Alp cvetela halštatska kultura, ki se je po svojih dosežkih
enakovredno kosala z najbolj razvitimi kulturami takratne Evrope. Nastala je na
starih žarnogrobiščnih osnovah, na njen razvoj pa so odločujoče vplivali stiki z
Mediteranom, od koder je v naše kraje prišlo tehnološko znanje o pridobivanju
železa, novi družbeni vzorci, prav tako pa tudi pomembni umetniški impulzi.
Med najpomembnejša območja jugovzhodnoalpske halštatske kulture sodi
jugovzhodna Slovenija, torej današnja Dolenjska, Bela krajina in Posavje. Od tu
poznamo za zdaj največ železnodobnih najdišč, v dolenjskih gomilah je bilo
izkopano izjemno dragoceno arheološko gradivo, prav tako pa je dolenjski halštat
s svojimi obrtnimi dosežki, zlasti situlsko umetnostjo, zaslovel daleč prek meja
Slovenije.
Poselitvene strukture
|
Preučujemo naselja, in sicer njihovo obliko, časovno opredelitev, lego ter
načine utrjevanja. Posebno pozornost posvečamo tudi notranjosti gradišč, torej
stavbam, gradnji hiš in notranji opremi. Pomembnen segment poselitvenih struktur
so grobišča, ki jih je več vrst, in sicer gomilna, plana ter taka z gomilnimi in
planimi pokopi..
|
Poselitvena dinamika
|
Analiziramo poselitveno dinamiko v pozni bronasti dobi, starejši
železni dobi in v mlajši železni dobi. Zanimajo nas značilnosti
poselitve, integracijski procesi, razmerja med višinsko in nižinsko
poselitvijo ter problematika tako imenovane izvengradiščne poselitve, ki
zajema zaselke in razpršene kmetije v okolici glavnih središč.
|
Hierarhija naselij
|
Analiziramo razlike med posameznimi gradišči, na osnovi katerih smo definirali glavna središča.
|
Naselja in njihovo gospodarsko zaledje
|
Proučujemo gostoto poselitvene mreže in odnos naselij do naravnih virov:
kvalitete prsti, rudnih resursov in komunikacij.
|
Objave
|
- J. DULAR, Höhensiedlungen in Zentralslowenien von der Kupfer- bis zur Eisenzeit. - Praehistorische Zeitschrift 74/2, 1999, 129 ss.
- J. DULAR, Halštatske nekropole Dolenjske (Die hallstattzeitlichen Nekropolen in Dolenjsko). - Opera Instituti archaeologici Sloveniae 6, 2003.
- S. TECCO HVALA, J. DULAR, E. KOCUVAN, Železnodobne gomile na Magdalenski gori (Eisenzeitliche Grabhügel auf der Magdalenska gora). - Katalogi in monografije 36, 2004.
- J. DULAR, S. TECCO HVALA, South-eastern Slovenia in the Early Iron Age. Settlement – Economy – Society. / Jugovzhodna Slovenija v starejši železni dobi. Poselitev – gospodarstvo – družba. - Opera Instituti archaeologici Sloveniae 12, 2007.
|
Kontaktni osebi:
dr. Janez Dular
Snežana Tecco Hvala
<< Program: prazgodovina | << Program: starejša železna doba
Na vrh
|
Inštitut za arheologijo ZRC SAZU