Program - mlajša železna doba

RAZISKAVE LATENSKE DOBE V SLOVENIJI

• Poznolatensko-rimsko grobišče v Novem mestu
• Posočje v latenski dobi
• Rekonstrukcija in analiza poznolatenske zakladne najdbe orodja z Vrhovlja pri Kojskem
• Srebrn nakit železnodobnih žensk v Furlanski nižini in v Posočju
• K časovni opredelitvi železnih trizobov z Reke v dolini Idrijce
• Nekeramične najdbe latenske dobe
• Spona D-oblike iz groba konja v Kobaridu
• K tipologiji in kronologiji poznorepublikanskih bronastih cedil
• Železnodobna grobišča pri Mokronogu

POZNOLATENSKO-RIMSKO GROBIŠČE V NOVEM MESTU

Okrajno glavarstvo v Novem mestu 1902. Stran iz dnevnika Josefa Szombathyja.

Med grobnimi najdbami z območja Okrajnega glavarstva sta tudi dve nenavadni bronasti palčki.

Priprava objave poznolatensko-rimskih grobov na območju Ljubljanske ceste in Okrajnega glavarstva v Novem mestu, ki sodijo h grobišču na Beletovem vrtu. Od najdb, izkopanih 1890 in 1902 in shranjenih v Narodnem muzeju Slovenije, je bil doslej objavljen le majhen del. Grobne celote niso znane. En grob je zgodnjehalštatski, vsi drugi pa sodijo v čas od poznega latena do 4. stoletja n. š.

Objava:

D. BOŽIČ, Late La Tène-Roman cemetery in Novo mesto. Ljubljanska cesta and Okrajno glavarstvo / Poznolatensko-rimsko grobišče v Novem mestu.
Ljubljanska cesta in Okrajno glavarstvo. – Katalogi in monografije 39, 2008.

Kontaktna oseba: dr. Dragan Božič

POSOČJE V LATENSKI DOBI

Rekonstrukcija in analiza poznolatenske zakladne najdbe orodja z Vrhovlja pri Kojskem

Rekonstrukcija poznolatenske zakladne najdbe železnega orodja z Vrhovlja pri Kojskem, ki se v tiskanih in rokopisnih virih ter na internetu (www.obcina-kanal.si/index.php?vie=cnt&gr1=pRds&gr2=zGdv) pojavlja tudi pod imenoma Plave in Šmartno pri Kojskem! V dosedanjih omembah oziroma objavah ji je bila večinoma pripisana napačna sestava. Nazadnje jo je pomanjkljivo in z neustrezno navedbo virov omenila Isabel Ahumada Silva v katalogu Gli echi della terra (Pisa 2002) 83. Leta 1891 odkrito orodje je prišlo v Deželni muzej v Gorici. Rekonstrukcijo najdbe omogoča na Dunaju ohranjeno pismo, ki ga je Centralni komisiji poslal prof. Heinrich Maionica, direktor Deželnega muzeja in konservator. Štirje od petih predmetov so ohranjeni: en lemež, dve koničasti kopači in sekira z enostranskimi plavutmi. Vilice za meso se niso ohranile, a jih je Maionica v pismu narisal. Prim. S. Petru v: Arheološka najdišča Slovenije (Ljubljana 1975) 124 pod Plave; M. Guštin, Posočje (Ljubljana 1991) 28 in D. Božič v: Zakladi tisočletij (Ljubljana 1999) 180 s sliko.

Ohranjeno orodje iz vrhoveljske zakladne najdbe si je mogoče ogledati v vitrini Mlajša železna doba - poznolatensko obdobje na stalni arheološki razstavi v muzeju na Goriškem gradu v Gorici (www.museifriuliveneziagiulia.it/scheda_museo.html?id=2). Gre za prvi, drugi, četrti in šesti predmet v zgornji vrsti, šteto od desne proti levi.

Besedilo iz pisma Heinricha Maionice (Gorica, 8. 12. 1892), ki se nanaša na zakladno najdbo z Vrhovlja pri Kojskem.

Objava:

D. BOŽIČ, The reconstruction and analysis of the Late La Tene hoard of iron tools from Vrhovlje pri Kojskem above the Soča valley. - V: Le valli del Natisone e dell'Isonzo tra Centroeuropa e Adriatico, Studi e ricerche sulla Gallia Cisalpina 20 (Roma 2007), 225-235.

Poznolatenska zakladna najdba železnega orodja z Vrhovlja pri Kojskem.

Kontaktna oseba: dr. Dragan Božič

Srebrn nakit železnodobnih žensk v Furlanski nižini in v Posočju

Na koncu halštatske dobe so v Furlaniji najbolj dragocen nakit predstavljale velike srebrne certoške fibule s kolenčasto upognjenim lokom. Dve od štirih takih fibul, ki so bile leta 1891 prodane na dražbi zbirke Dunajčana dr. S. Eggerja v Londonu, hrani zdaj Muzej lepih umetnosti v Budimpešti. Na začasni stalni razstavi Zakladi Narodnega muzeja Slovenije je razstavljena razkošna srebrna ovratnica s tremi vozli iz Posočja. Dve podobni srebrni ovratnici sta bili najdeni na Idriji pri Bači že leta 1869 ali prej. Za poznolatensko žensko nošo v Posočju so poleg ovratnic in fibul značilni trakasti uhani iz bronaste pločevine, okrašeni z iztolčenimi bunčicami in srebrnimi ploščicami.

Objava:

D. BOŽIČ, Silver jewellery of Iron Age women in the Friuli Plain and in the Soča Region (Srebrni nakit žensk železne dobe v Furlanski nižini in v Posočju). - V: Scripta praehistorica in honorem Biba Teržan, Situla 44 (Ljubljana 2007) 829-841.

Stran iz dnevnika Josefa Szombathyja s skico ene od dveh srebrnih ovratnic z Idrije pri Bači.

Grob 14 z Repelca na Mostu na Soči s parom pločevinastih uhanov.

Kontaktna oseba: dr. Dragan Božič

K časovni opredelitvi železnih trizobov z Reke v dolini Idrijce

Na naselbini Grad nad Reko je bil s pomočjo detektorja najden železen trizob z zobmi rombičnega preseka in s plavutastim nasadiščem. Podoben trizob je vseboval tudi eden od grobov, ki so prišli na dan leta 1883 na bližnji ledini Kozarska. Zelo verjetno gre za tistega, ki je zdaj razstavljen na Goriškem gradu. Glede na primerjavi s Crkvine pri Makljenovcu v Bosni in iz Sanzena na Tridentinskem sodita trizoba z Reke zelo verjetno v pozni laten. Ribiške osti z enajstimi zobmi, ki jih je Mitja Guštin leta 1975 pripisal domnevno poznolatenski zakladni najdbi iz Rubij ob Vipavi, pa so v resnici iz 18. ali 19. stoletja. Uporabljale so se za lov na jegulje.

Zapiski Simona Rutarja o odkritju grobov na ledini Kozarska pri Reki leta 1883. Stran iz njegovega koledarčka za šolsko leto 1883/1884.

Leta 1883 odkriti trizob z Reke. Akvarel Giovannija Cossarja, direktorja Deželnega muzeja v Gorici po prvi svetovni vojni.

Kontaktna oseba: dr. Dragan Božič

NEKERAMIČNE NAJDBE LATENSKE DOBE

Spona D-oblike iz groba konja v Kobaridu

Spona D-oblike iz groba konja v Kobaridu.

Poznolatenski grob konja iz Kobarida je poleg brzde s podbradnico in ostroge sredozemske vrste vseboval spono D-oblike z odlomljenim kavljem. Številni konjski grobovi iz spodnjega Podonavja dokazujejo, da take spone niso služile za spenjanje pasov, ampak jermenov konjske opreme. Isto funkcijo sta imeli tudi sponi D-oblike iz grobnice makedonskega kralja Filipa II., ki so ju nekateri grški arheologi napačno opredelili kot ostrogi.

Sponi D-oblike iz grobnice Filipa II. v Vergini.

Objava

D. BOŽIČ, The function of the bronze D-shaped ring from the Late Republican horse burial in Kobarid, Soča valley (SI). - Instrumentum 20, déc. 2004, 6-8.

K tipologiji in kronologiji poznorepublikanskih bronastih cedil

Poznorepublikanski palčniki iz opiduma Manching.

Doslej veljavna tipološko-kronološka razdelitev poznorepublikanskih cedil, ki jo je izdelal francoski arheolog Jean-Paul Guillaumet, je potrebna bistvenih popravkov. Na podlagi nove tipološke razdelitve palčnikov (pouciers) in prstnikov (doigtiers) ter kronološke analize najdiščnih skupkov je mogoče dokazati, da nekatere različice v resnici sploh niso poznorepublikanske, ampak zgodnjecesarske.

Zgodnjecesarski palčniki (št. 8, 10 in 11) iz naselja Reichenbachwald na najdišču Engehalbinsel pri Bernu

Kontaktna oseba: dr. Dragan Božič

ŽELEZNODOBNA GROBIŠČA PRI MOKRONOGU

Prva stran Dežmanovih zapiskov o Pečnikovih izkopavanjih pri Mokronogu.

Priprava objave grobišč železnodobnega naselja na Križnem vrhu blizu Mokronoga, ki se raztezajo od Božjega groba nad Slepškom do Vidmarjeve hoste nad Ribjekom. Izkopal jih je Jernej Pečnik v letih 1885-1888. Grobne celote niso ohranjene. Najdbe, ki se hranijo v prazgodovinski zbirki Narodnega muzeja Slovenije v Ljubljani, sodijo v čas od stopnje Podzemelj do stopnje Mokronog IIIa (= LT D1). Čeprav je na samem naselju zaenkrat izpričana le poznolatenska poselitev, sodijo grobne najdbe tudi na konec zgodnjega in v srednji laten, to je v stopnje Mokronog I, IIa in IIb.

Drenikova risba najdb iz latenskih grobov nad Ribjekom in v Valični vasi.

Kontaktna oseba: dr. Dragan Božič

<< Program: prazgodovina | Na vrh