Inštitut za arheologijo ZRC SAZU | [English] |
O inštitutu | Sodelavci | Program | Projekti | Laboratorij | Zbirke | Znanstvena srečanja |
Pisni arhiv | Publikacije | Knjižnica | Povezave | NOVO | Spletni arhiv | Za študente |
PROGRAM - zgodnji srednji vek Namen raziskave je vzpostaviti novo tipokronološko shemo naselbinskega in grobiščnega gradiva na področju vzhodnih Alp v zgodnjem srednjem veku ter pozneje z njeno pomočjo izdelati pregledno sintezo. To pomeni, da je potrebno analizirati pomembna najdišča in načrtno dograjevati klasificirano digitalno zbirko artefaktnih podatkov (Zbiva). Ob tem je nujna revizija nekaterih starih objav in objave novega gradiva. Izbrane objave
V sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije pripravljamo objavo prve načrtno raziskane zgodnjesrednjeveške naselbine (7. - 10. stoletje) v Sloveniji. Ob naselbini je bilo raziskano tudi njeno grobišče. Njegovo objavo pripravljajo v Narodnem muzeju. Izkopavanja naselbine so potekala v letih 1943, 1948, 1949, 1951, 1975, 1976, 1978, 1981 - 1984. Predmeti in stavbni ostanki ter razporeditev arheoloških struktur nakazujejo stik staroselskih Vlahov in novonaseljenih Slovanov ter njihovo zlitje. Predhodna objava
Izbrane objave
Objava izkopavanj Malega gradu v Kamniku, ki so potekala od leta 1978 do leta 1995 (vodja izkopavanj, Milan Sagadin, Zavod za varstvo kulturne dediščine, OE Kranj). Za grad obstajajo pisni viri od 12. stoletja dalje. Arheološko gradivo pa kaže nastanek že v 10. stoletju. Raziskano je bilo manjše grobišče, odkriti stavbni ostanki, možen je tudi obstoj cerkve v tem času. Zdi se, da gre za dvor kamniškega župana. Najdišče premošča slabo poznano obdobje prehoda iz zgodnjega v visoki srednji vek z vsemi strukturnimi spremembami, do katerih je tedaj prišlo. Predhodna objava
Izbrane objave
Objava izkopavanj Narodnega muzeja Slovenije v Pržanju leta 2004. Odkriti so bili ostanki naselbine, v kateri so predelovali železo in je živela v obdobju od 7. do 9. stoletja. Gre za redko možnost pruočevanja obrtne naselbine tega časa. V preteklosti sta bila praktični in duhovni vidik življenja eno. Zato enega brez drugega danes ne moremo razumeti. Arheološke strukture so v mnogočem odraz stare duhovnosti, ki je mnogokje na Slovenskem preživela do danes v ljudskem izročilu. Zato razvijamo metode souporabe ljudskega izročila, arheoloških virov in zapisov v prostoru, ki jih lahko beremo kot ideograme. Izbrane objave
|