|
PROGRAM - mlajša kamena in bakrena doba
LJUBLJANSKO BARJE V KOLIŠČARSKI DOBI
Predstavitev projekta
Na prehodu iz pleistocena v holocen je Ljubljansko barje preplavilo jezero, ki
se je nato ohranilo vse do bronaste dobe, do približno srede 2. tisočletja pr.
Kr. V obdobju od prve polovice 5. do prve polovice 2. tisočletja pr. Kr.
jezersko krajino poselijo ljudstva, ki jih zaradi specifične gradnje naselbin
imenujemo koliščarji. Na Barje so najverjetneje prihajala z jugovzhoda.
Interdisciplinarne raziskave
|
Danes je Ljubljansko barje poplavna ravnica, kjer se v stalno mokrem okolju
odlično ohranijo, tudi tisočletja stari, organski ostanki. Med njimi še posebej
izstopajo izredno dobro ohranjene arheološke, arheozoološke in paleobotanične
najdbe iz obdobja koliščarjev. Ljubljansko barje je dejansko arheološki
"eldorado", ki pa ga je treba znati brati in razumeti. Tako so v raziskave poleg
arheologov vključeni tudi raziskovalci drugih, predvsem naravoslovnih ved:
arheozoologi, paleobotaniki, dendrokronologi, geologi, kemiki, fiziki …
|
Gospodarske aktivnosti
Raziskave koliščarskih naselbin na Ljubljanskem barju so potrdile, da se je
prazgodovinski človek ukvarjal s poljedelstvom, nabiralništvom, lovom,
ribolovom, z vzrejo domačih živali … Poznal je skrivnosti metalurgije bakra in
kasneje brona. V nekaterih obdobjih je izdeloval še posebej dekorativno
keramično posodje … Za plovbo po jezeru je uporabljal drevake. Najdba kolesa in
osi s Starih gmajn pri Verdu priča, da je vsaj od 2. polovice 4. tisočletja pr.
Kr. naprej uporabljal tudi vozove. Lahko rečemo, da je naravo v kateri je
koliščarski človek živel poznal odlično.
Absolutno datiranje naselij
|
Najnovejše sistematične arheološke raziskave koliščarskih naselij na
Ljubljanskem barju so v sodelovanju z dendrokronologinjo prof. dr. Katarino
Čufar iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani dale veliko novih podatkov o
kronologiji kolišč. Sestavljajo se plavajoče kronologije, ki se jih trenutno
absolutno datira z radiokarbonsko metodo. Pri sedanjem stanju raziskav sta s
krivuljami dobro pokriti predvsem četrto in tretje tisočletje pr. Kr.
|
Poselitvena dinamika
Ugotavljamo, da Ljubljansko barje ni bilo kontinuirano poseljeno, v določenem
obdobju pa je lahko živelo več naselij hkrati …
Strukture naselij
|
Iz tlorisov koliščarskih naselij je razvidno, da gre za organizirane enote.
Tloris naselij se je stalno spreminjal. Dendrokronološke raziskave kažejo, da je
naselje sestavljalo več pravokotnih, samostojnih, kolib …
|
Objave
- A. VELUŠČEK, K. ČUFAR, T. LEVANIČ, Parte-Iščica, arheološke in dendrokronološke raziskave (Parte-Iščica, archaeological and dendrochronological investigations). - Arheološki vestnik 51, 2000, 83 ss.
- A. VELUŠČEK, K. ČUFAR, Dendrokronološke raziskave kolišč na Ljubljanskem barju - stanje 2001 (Dendrochronological investigation into the pile-dwelling settlements of the Ljubljana Marshes - the situation in 2001). - Arheološki vestnik 53, 2002, 59 ss.
- A. VELUŠČEK, Ein Rad mit Achse aus dem Laibacher Moor. - V/In: J. KÖNIGEN (ur./ed.), Schleife, Schlitten, Rad und Wagen : zur Frage früher Transportmittel nördlich der Alpen, Hemmenhofener Skripte 3, 2002, 38 ss.
- A. VELUŠČEK, Past and present lake-dwelling studies in Slovenia : Ljubljansko barje (the Ljubljana Marsh). - V/In: F. MENOTTI (ur./ed.), Living on the lake in prehistoric Europe : 150 years of lake-dwelling research, 2004, 69 ss.
- A. VELUŠČEK, Kraška planota jugozahodne Slovenije in Ljubljansko barje v neo-eneolitski dobi - primerjalna študija (The Kras Plateau in southwestern Slovenia and the Ljubljansko barje in the Neo-Eneolithic period - a comparative study). - V/In: A. MIHEVC (ur./ed.), Kras: voda in življenje v kamniti pokrajini (Kras: water and life in a rocky landscape), 2005, 199 ss.
- A. VELUŠČEK (ur./ed.), Hočevarica: eneolitsko kolišče na Ljubljanskem barju (Hočevarica: an eneolithic pile dwelling in the Ljubljansko barje), Opera Instituti archaeologici Sloveniae 8, 2004.
- A. VELUŠČEK (ur./ed.), Resnikov prekop: najstarejša koliščarska naselbina na Ljubljanskem barju (Resnikov prekop: the oldest pile-dwelling settlement in the Ljubljansko barje), Opera Instituti archaeologici Sloveniae 10, 2006.
Kontaktna oseba:
dr. Anton Velušček
<< Program: prazgodovina | Na vrh
|
Inštitut za arheologijo ZRC SAZU